Ketonska dieta je ena izmed tistih diet, ki med poplavo različnih diet običajno izstopa. Čeprav jo pri nas poznamo šele nekaj zadnjih let, pa je med vsemi, ki se trudijo z izgubo kakšnega kilograma, postala v zelo kratkem času precej priljubljena. Na začetku so to dieto uporabljali v namene zdravljenja epilepsije pri otrocih, saj ta dieta temelji na tem, da telo prisili v kurjenje maščob, ki so se nakopičile, namesto ogljikovih hidratov. Ogljikovi hidrati se namreč pretvarjajo v glukozo. V kolikor pa dieta temelji na hrani, ki vsebuje malo OH, telo poskrbi za to, da jetra maščobo pretvarjajo v ketone in maščobne kisline. Ketoni so vir energije, ki lahko nadomesti glukozo in pomembno vplivajo na delovanje možganov. Več kot je ketonov v krvi, manjša je pogostost epileptičnih napadov, ketonska dieta pa se je izkazala za izjemno tudi pri hujšanju, saj temelji na nizki ravni OH in nižji ravni inzulina v krvi. Pri ketonski dieti so učinki vidni zelo hitro. Pogosto ljudje hitro opazijo, da se telo transformira – gre za t.i. prehodno stanje, ko se telo šele navaja na to, da namesto glukoze za svoj glavni vir goriva uporabi raje maščobe in ketone. Posledica tega so lahko nekateri negativni stranski učinki, ki pa so začasni in minejo, ko se telo navadi na novo gorivo. Najpogostejši stranski učinki na začetku ketonske diete so rahla utrujenost, glavoboli, razdraženost, omotica, itd. Po nekaj dnevih tej simptomi povsem izzvenijo in večini ne predstavljajo posebnih težav.
Ketonska dieta pozitivno vpliva tudi na debelost, diabetes tipa 2, holesterol in številne druge posledice prekomerne telesne teže. Nekateri se zanjo odločijo zato, ker želijo shujšati, spet drugi pa bolj iz zdravstvenih razlogov. Potekajo tudi raziskave, ki želijo raziskati, ali je mogoče s ketonsko dieto pozitivno vplivati tudi na nekatere resne bolezni, npr. Parkinsonovo, Alzheimerjevo, narkolepsiji, poškodbi možganov in sklerozi, nekaterih vrstah raka, itd. Ketonske diete se neredko poslužujejo tudi profesionalni športniki, saj naj bi na ta način dosegali boljše rezultate in okrepili svojo vzdržljivost. Ketonska dieta temelji na treh osnovnih predpostavkah – pomembno je, koliko OH vnašamo v svoja telesa, kakšen je naš metabolizem ter kako telesno aktivni smo.
Kaj vsebuje jedilnik ketonske diete?
Ketonska dieta temelji na razmerju 4:1, ko gre za maščobe naproti OH in proteinom. To pomeni, da jedilnik ketonske diete izloči hrano, ki vsebuje zelo veliko OH (škrob, testenine, kruh, žita, sladkor, itd. ), povečan pa je vnos hrane, ki je znano bogata z maščobami (sem npr. sodijo maslo, oreščki, itd.). Jedilniki, ki ne presežejo 50-60 g OH dnevno, spadajo v ketonsko prehrano. Če gre za športnika ali ljudi z zares hitrim metabolizmom, je dovoljen dnevni vnos OH 100 g. Drug pomemben sestavni del jedilnika ketonske diete pa je seveda maščoba. Maščoba je telesu nujno potrebna zaradi energije, seveda pa je točno količino dovoljene maščobe težko splošno določiti – količina je konec koncev odvisna od količine vnesenih OH, od vnosa proteinov, od porabe kalorij, od metabolizma, od količine gibanja, itd. Pri prehranjevanju z maščobami je potrebno paziti na to, katere maščobe vnašamo v telo – izogibati se je treba oljem, ki so bogata z omega-6 maščobami (npr. koruzno, sončnično, sojino, itd.), namesto tega pa uporabljati olivno olje, kokosovo maslo, avokado in zdrave sire.
Preberite si tudi prispevek o tem, katero shujševalno dieto izbrati!
Skoraj vsakdo izmed nas se je kdaj v svojem življenju že ukvarjal s tem, kako bi izgubil odvečne...