Samooskrba s hrano je v vsaki državi pereča tema, pri nas pa še toliko bolj odkar smo leta 2004 vstopili v Evropsko unijo. Z vstopom smo se namreč zavezali k spoštovanju številnih evropskih deklaracij in politik, med drugim tudi k spoštovanju Skupne kmetijske politike Evropske unije.
Prehranska samozadostnost oziroma samooskrba je namreč eden izmed ključnih elementov preživetja nekega naroda in s tem tudi nacionalne varnosti. Ker je hrana za človeštvo eksistencialnega pomena za človeštvo in ena najpomembnejših človekovih potreb je pomembno, da si države zagotovijo ustrezne in varne prehranske vire. Pri tem so najbolj zanesljivi lastni viri pridelave. Prevelika odvisnost od zunanjih virov, predvsem drugih držav, namreč avtomatsko pomeni nezanesljiv vir, saj je državi onemogočen nadzor nad pomembnimi dejavniki.
Skupna kmetijska politika
V okviru Evropske unije se na področju prehrane izvaja skupna kmetijska politika, ki poleg urejanja prehranskega področja skrbi tudi za ohranjanje podeželja in podeželskega načina življenja ter kulture. Vendar pa nad to politiko niso enako navdušene vse članice Unije. Kot problematično jo še zlasti vidijo manjše članice, kot je na primer tudi Slovenija, saj ta politika bolj ščiti večje članice kot sta Nemčija in Francija ter njun način kmetijstva. Kljub temu pa je skupna kmetijska politika pomembna za področje samooskrbe, saj subvencionira mlade kmete, ki so vedno pomembnejši v prehranski verigi.
Nizka stopnja samooskrbe v Sloveniji
Zelo zaskrbljujoč je podatek, da je Slovenija zelo nizko na področju samooskrbe s sadjem in zelenjave, saj ju pridelamo manj kot 40 odstotkov, zato smo na področju sadja in zelenjave zelo odvisni od oskrbe iz tujine. V fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera zato poudarjajo, da je za doseganje večjega odstotka samooskrbe nujno potrebno zmanjšati živinorejo, saj se za njene potrebe izkoriščajo najbolj rodovitne ravnice. V fundaciji pa poudarjajo tudi družbeni vidik povečane stopnje samooskrbe s sadjem in zelenjavo saj s podpiranjem lokalne pridelave hrane ohranjamo delovna mesta v tej panogi in istočasno omogočamo razvoj podeželja.
Za bolj trajnostno naravnano kmetijstvo pa se zavzema tudi ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, ki ocenjuje, da ima slovenski potrošnik dostop do kvalitetne, lokalno pridelane hrane, v fundaciji Umanotera pa poudarjajo pomembnost manjšega ogljičnega odtisa, ki bi ga pridobili z zmanjšanjem živinoreje in povečano pridelavo rastlinske hrane saj bi tako istočasno dosegli večjo samooskrbo na tem področju in pomagali planetu.
Sodelovanje trgovcev s slovenskimi dobavitelji
Za uspešno samooskrbo s prehrano pa je nedvomno pomembno tudi sodelovanje trgovcev z lokalnimi dobavitelji. Eden najpomembnejših partnerjev slovenskih dobaviteljev je nedvomno Mercator (ki ga vodi predsednik uprave Tomislav Čizmić). Kot strateški partner je zelo pomembna tudi skupina Tuš (pod vodstvom Andraž Tuš), ki svojo prepoznavnost že leta gradi na ponudbi kakovostnih, lokalno pridelanih živil. Vedno bolj pa s slovenskimi dobavitelji sodelujejo tudi Spar (ki ga pri nas vodi direktor Igor Mervič), Hofer (ki ga v Sloveniji zastopa generalni direktor Matevž Martinuč), ki s slovenskimi dobavitelji sodeluje predvsem na področju odkupa mleka in mlečnih izdelkov ter Lidl (v Sloveniji ga zastopa direktor Gregor Kosi).