Podjemno pogodbo običajno podjetja sklepajo s posamezniki, ki zanje opravijo časovno omejen projekt oziroma posel. Pri tem gre lahko za intelektualne ali fizične storitve. Namesto podjemne pogodbe je mogoče v določenih primerih uporabljati tudi druge pogodbe (npr. avtorsko). Čeprav je torej jasno, za kakšna dela naj bi se sklepalo podjemne pogodbe, pa se v praksi pogosto zgodi, da je delo, ki ga nekdo opravlja na podlagi podjemne pogodbe, lahko razume tudi kot delo za delovno razmerje, kar pomeni, da bi bilo potrebno od nje plačati vse prispevke. Podjemna pogodba se zato sme z delavcem skleniti samo za primere, ko ta opravlja delo, ki ne vsebuje elementov delovnega razmerja. Kaj to pomeni?
Česa podjemna pogodba ne sme vsebovati?
Podjemna pogodba je torej namenjena za točno določeno delo / projekt, ki je začasnega značaja. Podjemna pogodba zato ne sme vsebovati delo, ki traja dlje časa in nima ustrezno opredeljenih rokov izpopolnitve oziroma zaključka. Prav tako se v podjemni pogodbi ne bi smela vzpostaviti podrejenost med delavcem in delodajalcem, saj se ta lahko vzpostavi le v primerih, ko delavec delo dobiva stalno le od enega delodajalca. Delo, ki ga nekdo opravlja po podjemni pogodbi, ne sme biti vezano na točno določeno osebo, ki bo predvidene delovne naloge opravila osebno. Delavec, ki dela na podlagi podjemne pogodbe, ni vključen v točno določen delovni proces (ne dela na sedežu podjetja 8 ur vsak dan).
Morda bi vas zanimala tudi: Javna dela 2016 (razpis).
V praksi večina podjemnih pogodb ni ustreznih oziroma vsebujejo elemente delovnega razmerja, kar pomeni, da bi moralo podjetje z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi. Za delavca in podjetje, ki ga najame, je zato pomembno, da je delo projektno, točno definirano s časovnim rokom za izvedbo, po možnosti je dobro, če delavec dela za več naročnikov, je samostojni izvajalec in ni vezan na posameznega delodajalca oziroma naročnika. Prav tako delodajalci naj ne bi opredeljevali osebe, ki naj bi dotično delo izvajala. Med elemente delovnega razmerja sodijo: dlje časa trajajoče delo (pri katerem ni naveden rok izpolnitve), odnos nadrejeni-podrejeni, delovne naloge so vezane na točno določeno osebo, delavec je vključen v določen delovni proces (npr. 8-urni delavnik), uporablja delovno opremo in sredstva podjetja, itd. Če delodajalec nekoga zaposli po podjemni pogodbi, ki vsebuje elemente delovnega razmerja, je s tem v prekršku in lahko dobi kazen s strani inšpektorja. Prav tako je delodajalec dolžan z delavcem skleniti delovno razmerje in plačati davke ter prispevke tudi za nazaj. Inšpekcijo nad tem področjem izvaja FURS (Finančna Uprava Republike Slovenije) in Inšpektorat za delo. V primeru, da pristojni organi ugotovijo kršitev, kazen (globa med 1.500 in 20.000 eur) doleti samo delodajalca. Delavec lahko sam, na lastno pest, na pristojnem delovnem sodišču zoper delodajalca vloži tudi tožbo in na ta način iztoži zaposlitev za nedoločen čas ter poravnavo vseh prispevkov in davkov za nazaj. V vsakem primeru je torej potrebno biti pri sklenitvi podjemne pogodbe zelo previden, saj mnoga dela niso takšne narave, da bi jih delavci lahko opravljali na podlagi tako sklenjene pogodbe.
Preberite si tudi, zakaj danes brez znanja angleščine preprosto več ne gre!